15.11.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/1

(1)

Evropski svet v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000 je spodbujanje zaposlovanja in socialnega vključevanja kot bistven del vključil v splošno strategijo Unije zaradi doseganja svojega strateškega cilja v naslednjem desetletju, da postane najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju in je sposobno trajnostne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo. Za Unijo je postavil ambiciozne cilje glede doseganja pogojev za polno zaposlenost, izboljšanja kakovosti in storilnosti pri delu in spodbujanja socialne kohezije ter vključujočega trga dela. Strategija je bila ponovno predmet razprave Evropskega sveta v Bruslju dne 22. in 23 marca 2005.

(2)

V skladu z jasnim namenom Komisije o konsolidiranju in racionaliziranju instrumentov Skupnosti za financiranje, naj bi s tem sklepom vzpostavili enoten in usmerjen program, ki zagotavlja nadaljevanje in razvoj dejavnosti, začetih s Sklepom Sveta 2000/750/ES z dne 27. novembra 2000 o določitvi akcijskega programa Skupnosti za boj proti diskriminaciji (2001 do 2006) (4), Odločbo Sveta 2001/51/ES z dne 20. decembra 2000 o določitvi programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001–2005) (5) in Sklepi Evropskega parlamenta in Sveta št. 50/2002/ES (6) z dne 7. decembra 2001 o uvedbi akcijskega programa Skupnosti za spodbujanje sodelovanja med državami članicami za boj proti socialni izključenosti, št. 1145/2002/ES (7) z dne 10. junija 2002 o spodbujevalnih ukrepih Skupnosti na področju zaposlovanja ter št. 848/2004/ES (8) z dne 29. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje organizacij, ki so dejavne na evropski ravni na področju enakosti moških in žensk, kakor tudi dejavnosti na področju pogojev dela, izvajanih na ravni Skupnosti.

(3)

Na izrednem Evropskem svetu o zaposlovanju v Luksemburgu dne 20. in 21. novembra 1997 je bila uvedena Evropska strategija zaposlovanja o usklajevanju zaposlitvenih politik držav članic na podlagi dogovorjenih zaposlitvenih smernic in priporočil. Evropska strategija zaposlovanja je zdaj najpomembnejši instrument na evropski ravni za izvajanje ciljev Lizbonske strategije glede zaposlovanja in trga dela.

(4)

Sklep lizbonskega Evropskega sveta je bil, da je število ljudi, ki živijo pod pragom revščine in v socialni izključenosti v Uniji, nesprejemljivo in da je nujno sprejeti ukrepe, ki bodo ob zastavitvi primernih ciljev imeli odločilni napredek na področju izkoreninjenja revščine. O teh ciljih se je dogovoril Evropski svet v Nici dne 7., 8. in 9. decembra 2000. Evropski svet se je tudi strinjal, da bi morale politike, namenjene boju proti socialni izključenosti, temeljiti na odprti metodi koordinacije, ki povezuje nacionalne akcijske načrte s pobudo Komisije za sodelovanje.

(5)

Demografske spremembe predstavljajo zelo pomemben dolgoročni izziv sistemom socialne zaščite glede izplačevanja primernih pokojnin ter glede visoko kakovostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne nege, ki sta dostopna vsem in se lahko dolgoročno financirata. Pomembno je spodbujati politike, ki lahko zagotovijo tako ustrezno socialno zaščito kot trajnost sistemov socialne zaščite. Lizbonski Evropski Svet je sklenil, da bi moralo sodelovanje na tem področju temeljiti na odprti metodi koordinacije.

(6)

Pozornost bi bilo treba posvetiti posebnemu položaju priseljencev v tem okviru in pomenu uvedbe ukrepov za preoblikovanje dela na črno v redno zaposlitev.

(7)

Zagotavljanje minimalnih standardov in stalnih izboljšav delovnih pogojev v Uniji je bistvena značilnost evropske socialne politike in pomemben splošni cilj Evropske unije. Skupnost igra pomembno vlogo pri pomoči in dopolnjevanju dejavnosti držav članic na področju zdravstvenega varstva in varnosti delavcev, delovnih pogojev, vključno s potrebo po usklajevanju dela in družinskega življenja, zaščite delavcev po izteku delovne pogodbe, obveščanja, svetovanja in sodelovanja delavcev in zastopanja in kolektivne obrambe interesov delavcev in delodajalcev.

(8)

Prepoved diskriminacije je temeljno načelo Evropske unije. Člen 13 Pogodbe omogoča ukrepanje v boju proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Prepoved diskriminacije je prav tako utemeljena v členu 21 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Treba bi bilo upoštevati posebnosti različnih oblik diskriminacije in vzporedno razviti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti diskriminaciji na eni ali več osnovah. Zato bi pri obravnavi dostopnosti in rezultatov programa morali upoštevati posebne potrebe invalidov v smislu zagotavljanja njihovega polnega in enakega dostopa do dejavnosti, financiranih s tem programom, in do rezultatov in vrednotenja dejavnosti, vključno z nadomestilom dodatnih stroškov, ki jih imajo zaradi svoje invalidnosti. Izkušnje, pridobljene v mnogih leta boja proti določenim oblikam diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi spola, so lahko koristne v boju proti drugim oblikam diskriminacije.

(9)

Na podlagi člena 13 Pogodbe je Svet sprejel naslednje direktive: Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti (9), med drugim v zvezi z zaposlitvijo, poklicnim usposabljanjem, izobrazbo, dostopom do dobrin in storitev ter socialnim varstvom, Direktivo 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (10), ki prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju in delu na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti, in Direktiva 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (11).

(10)

V skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe je enako obravnavanje moških in žensk osnovno načelo prava Skupnosti. Direktive in drugi akti, sprejeti na podlagi tega načela, igrajo odločilno vlogo pri izboljšanju položaja žensk v Uniji. Izkušnje iz ukrepanja na ravni Skupnosti so pokazale, da je za spodbujanje enakosti spolov v politikah Skupnosti ter za boj proti dejanski diskriminaciji potrebna kombinacija instrumentov, ki se medsebojno dopolnjujejo, vključno z zakonodajo, orodji financiranja ter integriranjem. V skladu z načelom enakosti moških in žensk bi se morala integracija načela enakosti spolov pospeševati na vseh področjih in dejavnostih programa.

(11)

Mnoge nevladne organizacije (NVO), ki so dejavne na različnih ravneh lahko pomembno prispevajo na evropski ravni z delovanjem preko ključnih mrež, ki sodelujejo pri spreminjanju usmeritev politik, povezanih s splošnimi cilji programa.

(12)

Ker cilje tega Sklepa države članice same ne morejo zadovoljivo doseči zaradi potrebe po izmenjavi informacij na evropski ravni in razširjanju dobre prakse v celotni Skupnosti in ker se lahko ti cilji zaradi večstranske razsežnosti dejavnosti in ukrepov Skupnosti lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.

(13)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavlja v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (12).

(14)

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, bi se morali sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (13).

(15)

Glede na razdelitev programa na pet področij lahko države članice zagotovijo rotacijo svojih nacionalnih predstavnikov v skladu s temami, ki jih obravnava odbor, ki pomaga Komisiji –

(a)

izboljšati poznavanje in razumevanje prevladujočega stanja v državah članicah in v ostalih sodelujočih državah s pomočjo analize, vrednotenja in natančnega spremljanja politik;

(b)

podpirati razvoj statističnih orodij in metod ter skupnih indikatorjev, po potrebi razčlenjenih glede na spol in starostno skupino, na področjih, ki jih zajema ta program;

(c)

podpirati in spremljati izvajanje prava Skupnosti, kjer je to primerno, in političnih ciljev Skupnosti v državah članicah ter oceniti njihovo učinkovitost in vpliv;

(d)

spodbujati povezovanje, vzajemno učenje, prepoznavanje in širjenje dobre prakse ter inovativnih pristopov na evropski ravni;

(e)

povečati ozaveščenosti interesnih skupin in širše javnosti o politikah in ciljih Skupnosti, zastavljenih na vsakem od petih področij;

(f)

okrepiti zmogljivost ključnih omrežij na evropski ravni za spodbujanje, podporo in nadaljnji razvoj politik in ciljev Skupnosti, kjer je to primerno.

1.

Zaposlovanje;

2.

Socialna zaščita in vključevanje;

3.

Delovni pogoji;

4.

Nediskriminacija in raznolikost;

5.

Enakost spolov.

(a)

boljšim razumevanjem razmer in možnosti na področju zaposlovanja, zlasti s pomočjo analiz in študij ter z razvojem statistike in skupnih indikatorjev v okviru ESZ;

(b)

spremljanjem in vrednotenjem izvajanja Evropskih smernic za zaposlovanje in priporočil ter njihovega vpliva, zlasti s pomočjo Skupnega poročila o zaposlovanju, ter z analizo vzajemnega delovanja med ESZ in splošno ekonomsko in socialno politiko ter drugimi področji politike;

(c)

organiziranjem izmenjav o politikah, dobri praksi in inovativnih pristopih ter spodbujanjem vzajemnega učenja v okviru ESZ;

(d)

ozaveščanjem, razširjanjem informacij in spodbujanjem razprav o izzivih na področju zaposlovanja in politikah in o izvajanju nacionalnih programov reforme, tudi med socialnimi partnerji, regionalnimi in lokalnimi akterji in drugimi interesnimi skupinami.

(a)

boljšim razumevanjem socialne izključenosti in revščine, socialne zaščite in politik vključevanja, zlasti s pomočjo analiz, študij in razvojem statistike ter skupnih indikatorjev v okviru OMK na področju socialne zaščite in vključevanja;

(b)

spremljanjem in vrednotenjem izvajanja OMK na področju socialne zaščite in vključevanja in njenega vpliva na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti ter z analizo vzajemnega delovanja med OMK in drugimi področji politike;

(c)

organizacijo izmenjav o politikah, dobri praksi in inovativnih pristopih ter spodbujanjem vzajemnega učenja v okviru strategije socialne zaščite in vključevanja;

(d)

ozaveščanjem, širjenjem informacij in spodbujanjem razprav o ključnih izzivih in političnih vprašanjih, ki se pojavijo v procesu usklajevanja Skupnosti na področju socialne zaščite in vključevanja, tudi med socialnimi partnerji, regionalnimi in lokalnimi akterji, NVO ter drugimi interesnimi skupinami;

(e)

povečevanjem zmogljivosti ključnih omrežij na evropski ravni za podporo in nadaljnji razvoj političnih ciljev in strategij Skupnosti na področju socialne zaščite in vključevanja.

(a)

boljšim razumevanjem razmer na področju delovnih pogojev, zlasti s pomočjo analiz, študij in, kjer je to primerno, z razvojem statistike in indikatorjev ter tudi z oceno učinkovitosti in vpliva obstoječe zakonodaje, politik in običajnih postopkov;

(b)

podporo izvajanju delovnega prava Skupnosti s pomočjo učinkovitega spremljanja, s seminarji za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju, pripravo vodnikov in s povezovanjem specializiranih organov, vključno s socialnimi partnerji, v mrežo;

(c)

uvajanjem preventivnih ukrepov in spodbujanjem kulture preprečevanja na področju zdravja in varnosti pri delu;

(d)

ozaveščanjem, širjenjem informacij in spodbujanjem razprave o ključnih izzivih in političnih vprašanjih v zvezi z delovnimi pogoji, tudi med socialnimi partnerji in drugimi interesnimi skupinami.

(a)

boljšim razumevanjem razmer v zvezi z diskriminacijo, zlasti s pomočjo analiz in študij in, kjer je to primerno, razvojem statistike in indikatorjev ter tudi z oceno učinkovitosti in vpliva obstoječe zakonodaje, politik in običajnih postopkov;

(b)

podporo izvajanju zakonodaje Skupnosti o nediskriminaciji s pomočjo učinkovitega spremljanja, s seminarji za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju, in s povezovanjem specializiranih organov s področja nediskriminacije v mrežo;

(c)

ozaveščanjem, razširjenjem informacij in spodbujanjem razprave o ključnih izzivih in političnih vprašanjih v zvezi z diskriminacijo in z integracijo prepovedi diskriminacije v vse politike Skupnosti, vključno med socialnimi partnerji, NVO in drugimi interesnimi skupinami;

(d)

povečevanjem zmogljivosti ključnih omrežij na evropski ravni za podporo in nadaljnji razvoj političnih ciljev in strategij Skupnosti v boju proti diskriminaciji.

(a)

boljšim razumevanjem razmer na področju enakosti spolov in integracije načela enakosti spolov, zlasti s pomočjo analiz in študij ter z razvojem statistike in, kjer je to primerno, indikatorjev ter tudi z oceno učinkovitosti in vpliva obstoječe zakonodaje, politik in običajnih postopkov;

(b)

podporo izvajanju zakonodaje Skupnosti o enakosti spolov s pomočjo učinkovitega spremljanja, s seminarji za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju, in s povezovanjem specializiranih organov s področja enakosti spolov v mrežo;

(c)

ozaveščanjem, širjenjem informacij in spodbujanjem razprave o ključnih izzivih in političnih vprašanjih v zvezi z enakostjo spolov in integracijo načela enakosti spolov, tudi med socialnimi partnerji, NVO in drugimi interesnimi skupinami;

(d)

povečevanjem zmogljivosti ključnih omrežij na evropski ravni za podporo in nadaljnji razvoj političnih ciljev in strategij Skupnosti na področju enakosti spolov.

(a)

Analitične dejavnosti:

(b)

Dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in širjenja informacij:

(c)

Podpora glavnim akterjem:

(a)

države članice;

(b)

javne zavode za zaposlovanje in njihove agencije;

(c)

lokalne in regionalne oblasti;

(d)

specializirane organe, določene v zakonodaji Skupnosti;

(e)

socialne partnerje;

(f)

NVO, zlasti tiste, ki so organizirane na evropski ravni;

(g)

visokošolske ustanove in raziskovalne inštitute;

(h)

strokovnjake na področju vrednotenja;

(i)

nacionalne statistične urade;

(j)

medije.

(a)

s pogodbo o opravljanju storitev na podlagi javnega razpisa, v tem primeru se uporabi postopke Eurostata v zvezi s sodelovanjem z nacionalnimi statističnimi uradi;

(b)

z delnim prispevanjem na podlagi razpisa za predloge, v tem primeru Skupnost praviloma sofinancira do 80 % celotnih stroškov prejemnika pomoči. Vsaka finančna podpora, ki gre preko navedene omejitve je možna le v izjemnih okoliščinah in po natančnem pregledu.

(a)

splošne smernice za izvajanje programa;

(b)

letni program dela za izvajanje programa, razdeljen na posamezna področja;

(c)

finančna podpora, dodeljena s strani Skupnosti;

(d)

letni proračun, v skladu s členom 17;

(e)

postopki za izbiro ukrepov, ki prejmejo podporo Skupnosti, in osnutek seznama ukrepov, ki so deležni te podpore, predložen s strani Komisije;

(f)

merila za vrednotenje programa, vključno s tistimi, ki se nanašajo na stroškovno učinkovitost ter pravila za širjenje in prenašanje rezultatov.

—

držav EFTA/EGP v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP,

—

držav pristopnic in držav kandidatk, pridruženih Evropski uniji, kakor tudi držav Zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces.